… ” Jaz samo trkam na tvoja vrata in čakam, da mi odpreš. Že nekaj časa trkam, pa me nisi slišal. Zdaj pa trkam po tvojem fizičnem telesu, vem da je to zadnja moja možnost, da mi odpreš. Ne bom te bolj poškodovala od tega kar zdaj prestajaš. Samo odpri mi. Vem, da te je strah, ker drugače trkam kot si navajen. In tudi vem, da vsakič ko trkam, ..tebe tišči v prsih, stiska za vrat, težko dihaš in se bojiš.  Občutiš lahko tudi krče ali mrzle noge. Jaz samo prihajam v miru, ne znam drugače. Ne želim, da si zaradi mene slabo, a želim si, da uvidiš vse tisto, pred čemer zatiskaš svoje oči in tlačiš nekam globoko vase, kjer je že toliko potlačenega, da preprosto ni več prostora. Vem, da si močna dušica in da me boš sprejel in razumel moj prihod. Vem, da boš tudi takrat vesel, da sem potrkala, ker boš živel veliko lahkotnejše, kot pred mojim obiskom. Želim, da odstraniš te omejitve in prepričanja, da nekaj moraš in da ne gre drugače. Želim, da se tvoja duša dvigne na višjo zavest, da se prebudiš iz te iluzije, ki jo živiš in začneš živeti drugače.  Prišla sem z razlogom, zato ne beži od mene. ” ..

Zdravljenje anksioznosti je tako rekoč na 1.mestu v mojem kotičku. Večina primerov so izvori, ki segajo iz otroštva. Ostali pa so izvor tvojega sveta, ki je non stop v težnji, da zadovolji zunanji svet. Zunanji svet je vse, kar nisi ti. Torej, izbiraš zadovoljstvo nečesa drugega, namesto svoje.